Ogled šole (dan 5)

 Zjutraj smo se morali zbuditi malo prej kot ponavadi. Jedle smo kosmiče, SPET, potem pa smo se skupaj odpravili na šolo. Ta je kar precej velika, gradi jo veliko kompleksov, in te komplekse razni oddelki. Vse skupaj izgleda zelo praktično usmerjeno, učenci tam so izgledali kot delavci v podjetjih. Odnos med učenci in profesorji so zel sproščeni, pa tudi pravila niso tako stroga, ki smo jih vajeni pri nas. Tudi nad finskim šolskim sistemom smo bile navdušene, saj je popolnoma zastonj, tudi hrana, če pa se učenec premisli o svoji karieri, se gre lahko šolat v drugo smer kadar koli si to želi, zato je tudi starost med sošolci zelo raznolika. Kakorkoli, sprejeli so nas zelo toplo, čeprav smo dobile vtis, da so vsi malo bolj zadržani, velikokrat je pogovor kar zastal. Vseeno so bili zelo prijazni in so nas postregli s pecivom, kavo in čajem. Naši kofetarici, Maša in Taša se še vedno navajata na vodeno finsko kavo, ostale pa smo vzele čaj, za katerega nismo vedele, da je črn. Posledično, smo pustile vrečko predolgo v vodi in očitno so se zato spustile vanjo še neke dodatno snovi, saj se je Ajda po čaju počutila nekoliko nenavadno. Po pohodu čez šolo nas je presenetila kultura videza nekaterih učenk pleskanja, a smo to začudenje vsaj poskusile skriti. V šoli smo dobili toplo kosilo, s katerim smo bili vsi zadovoljni, potem pa smo se odpravili po avtobusne karte, katerih nismo vzeli, saj so dražje, kot če jih vsakič sproti kupimo na avtobusu. Prišli smo nazaj v hostel, se odpočil in si vzele nekaj prostega časa, Eva pa se je odpravila pogledat športni center, pol ure stran od hostla. Ob treh sta Taša in Ajda pisali test iz laboratorijskih vaj, medtem ko ju je neusmilno nadzoroval profesor Žigon in se ob tem prav "žlehtno" zabaval. Nekaj čez štiri se je Eva vrnila iz svojega popotovanja, namreč umrl ji je telefon in s seboj ni imela kartice, zato se je morala po spominu vrniti peš do hostla, kar je bilo kar zahtevno, glede na to, da ni nihče, do katerega je šla po pomoč, ni znal angleško. Kasneje smo naredile še predstavitev za prihodnji dan, si pripravile instant noodle, od katerih nam je bilo vsem slabo, se stuširale in naredile celoten plan za izlet na Laponsko. Ta je kmalu za tem propadel, saj na severu ni dovolj snega. Stuširane smo popadale v posteljo, napisale blog in zaspale, odločene, da vsaj poskusimo najti neko vrsto zabave v tem mestecu.