Kulturni šok (dan 2)

 Dan smo začele s kosmiči za zajtrk, dolgo po tem, ko je profesor že odtaval po svoje. Šle smo na vlak in se odpeljale v center Helsinkov, da bi šle do živalskega vrta. Želele smo na metro, ampak smo predolgo iskale vhod in smo ga zamudile. Smo pa vsaj našle trgovinico s sladkarijami, ki nas je vse privlačila. Našle smo avtobus, ki pelje do živalskega vrta, ki leži na svojem otoku in od tam je potovanje teklo gladko. Tam smo si ogledovali živali, no, recimo, saj se je večina skrila in jih nismo imeli možnost videti. Med drugim so nas najbolj navdušili levi in tigri, v ogradi s severnimi jeleni pa smo dobile navdih za večerjo v prihodnjih dneh. Po končanem ogledu, smo šle na avtobus nazaj v center, kjer smo šle v Lidl po prigrizek in izropale trgovino s sladkarijami. V tem času je šel profesor s trajektom na drug otok, da si je ogledal neko trdnjavo. Na poti nazaj smo imele nekoliko več težav. Najprej smo čakale avtobus, ki ni prišel in smo zato tekle na vlak in nato iz njega, ko smo ugotovile, da je napačen. Zbegano smo iskale pravi peron in se na koncu le odločile za avtobus, ki se je tedaj prikazal. Iz čiste lenobe, smo izstopile iz avtobusa, da bi prestopile na drugega, z namenom, bi prihranile na petih minutah hoje. Takrat nas je presenetil, saj na postaji ni ustavil. Nek domačin nas je razodel z informacijo, da moraš vozniku pomahati, če želiš, da ustavi. Navsezadnje smo le prišle na avtobus in domov. Spekle smo si piščanca in si pripravile tortilije za kosilo. Profesorja še vedno ni bilo doma, mi pa smo si pripravile pravo pokušanje sladkarij, kupljenih v prej omenjeni trgovinici. Ugotovile smo, da imajo Finci zelo radi okus po bronhijih, mi pa smo jih raje pustile za profesorja, v primerih, ko smo jih že dale v usta, smo jih prav hitro tudi dale ven iz ust. Po napornem dnevu smo bile nujno potrebne lepotnega spanca in smo smo si ga tudi privoščile. Ko smo se zbudile, smo si šle pogledat še nočno življenje v mestu. Verjetno si lahko zamislite izraze na naših obrazih, ko smo ugotovile, da šest pijač lahko stane 120 eurov. Saj so nas opozorili, da so skandinavske države drage, a nismo bile tako prepričane, dokler nam niso izdali tega računa. S praznimi denarnicami smo odšle na avtobusno postajo, kjer smo bile navdušene nad njihovo organizacijo. Fascinirane smo primerjale hitre in lepo postavljene postaje polne trgovin in restavracij, s tistimi v Ljubljani. Naučile smo se tudi, da se vrata odklepajo v drugo smer, kot pri nas, in nam je to povzročalo hude preglavice Napisale smo še ta blog in utrujene zaspale.