Pakiranje (dan 17)

V pričakovanju na odhod domov, smo izgubile motivacijo, da bi izkoristile še ta zadnji dan tukaj v Poriju. Cel dan se je vlekel, okoli nas je nekoliko mrakobno, lenobno ravnodušje. Ker imamo jutri že zelo zgodaj odhod, smo to nedeljo izkoristile za pakiranje stvari nazaj v kovčke in nakup hrane za pot domov. Ker smo v preteklih 16-ih dneh nakupile kar nekaj novih stvari, smo bile skeptične glede teže kovčkov, ki ne smejo presegati 20 kg. Z lastnico hostla smo se zato dogovorile, da nam prinese tehtnico. Tako bomo jutri brez skrbi oddale našo prtljago. Popoldne smo skuhale torteline z belo omako, zatem pa bolj ali manj lenarile in pospravljale sobe. Napisale smo še ta blog, v katerem bo skupek vseh naših dejavnosti v času bivanja na Finskem. V Helsinkih smo si ogledali mesto, potovali z najrazličnejšimi tramvaji, metroji, vlaki in avtobusi. Ogledali smo si tudi živalski vrt, akvarij, prečudovito belo katedralo in pa večkrat tudi mestno tržnico, iz katere smo vedno prišli s polnimi trebuhi. Preizkusile smo novo hrano; Taco bell in Starbucks, polno novih sladkarij, in se prvič seznanile s finsko kulturo. Z nočnimi izhodi smo spoznale, da so kljub temu, da so prijazni in spoštljivi, bolj zadržane sorte in le redko zahajajo ven- to smo sklepale iz venomer praznih ulic in skoraj neznatnemu utripu mesta v primerjavi že z Ljubljano samo. Po prihodu v Pori, se je dogajanje še bolj umirilo. Obiskale smo znano cerkev oziroma katedralo in ogromen nakupovalni center. Za popestritev smo se odpravile tudi na izlet v mesto Rauma, tam smo si ogledale staro mestno jedro in njihovo cerkev. V šoli so nas po ogledu zaposlili z deli v laboratorijih, poleg tega pa so nam pripravili še dva ogleda. Videle smo slavno plažo Yiteri, njihovo vrhunsko morsko kulinariko, pa tudi celovit ogled tovarne bakra. Ker smo res želele izkusiti Finsko na čim večjem področju, smo se odpravile na izlet tudi v oddaljeno mesto Turku. V ostalem prostem času pa smo hodile teč, na stadion, ali pa kar tako po mestu, šle smo v fitnes, pa na bazen in v slavne finske savne. Seveda pa smo veliko časa preživele tudi skupaj. Težko je verjeti koliko se lahko v skoraj treh tednih povežejo skoraj popolne neznanke. Kljub nekaj nejevolji in mnogokaterim nevšečnostim, ki so se dogodile v času našega bivanja na Finskem, smo se ob pisanju tega bloga in obujanja nedavnih spominov šele zavedle, da bomo pogrešale to izkušnjo. Jutri nas čaka naporno in dolgo potovanje nazaj domov, zato gremo danes spat zgodaj.