Puuvila (dan 10)

Ker smo med vikendi proste, smo planirale, da bi si šle danes ogledat mesto Turku, a ko smo se zjutraj ozrle skozi okno, smo zagledale sneg, kar nam je pokvarilo načrte. Namesto tega smo šle do bližnjega centra, Puuvila, katerega so nam priporočili domačini. V veliki stavbi kjer se nahaja nakupovalni center, smo se razgledale po raznih trgovinah in si nekaj malega tudi kupile. Doma smo si oprale tri stroje oblačil, saj so včeraj zvečer prijazni finski fantje le našli manjkajoči del in nam dali natančna navodila, kako naj ga uporabimo. Za kosilo smo skuhale zelo okusne špagete carbonara in se posladkale s čokoladnimi piškoti, medtem pa so k nam prišli Finci in nam podarili eno izmed njihovih energijskih pijač. Po kosilu je šla Eva do športnega centra, ki je bil na žalost zaprt, zato je vsa zasnežena pritekla nazaj v hostel. Pred hostlom se je zbralo nekaj starejših domačinov, ovitih samo v brisačo okoli pasu. Sedeli so, se pogovarjali in se sproščali v nizkih temperaturah, verjetno je to dobro za imunski sistem. V Puuvili smo si v trgovinici s pripomočki za ustvarjanje kupile perle in laks za izdelovanje zapestnic in se s tem zaposlile do konca večera. Taša je bila zelo produktivna; zaposlila se je z barvanjem majice z barvami, ki jih je dobila v isti trgovinici, v umivalniku na roke oprala svoje perilo in s sekundnim lepilom popravila kolesce na svojem kovčku, ki ji je delal preglavice, ko smo potovali iz Helsinkov
. Ajda, ki je podnevi izgubila svoje cenjene slušalke, jih je končno le našla za posteljo in umirjene smo se, napisale ta blog in zaspale.








Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Živijo Finska! (dan 1)

Slika
  Potovanje smo začeli z odhodom izpred šole proti Benetkam petnajst do enih zjutraj. Na letališče smo prispeli nekaj čez tri. Petnajst do šestih smo šli na letalo in odleteli v Helsinke. Pristajanje je bilo poln srhljivih turbulenc in tudi pri kontaktu s tlemi pilot ni bil preveč suveren. Ko smo pristali, smo se z vlakom odpeljali do apartmaja. Vztopili smo v prekrasno domovanje modre barve, in z nizkimi stropi ter odložili našo prtljago. Od utrujenosti smo obležali za eno uro potem pa se z vlakom odpravili v sam center Helsinkov, od tam pa na obalo. Vreme nas je rahlo presenetilo, veter nas je bičal in nizke severne temperature so nas napodile v toplo tržnico. Tam smo jedli tradicionalno finsko hrano in pa tudi azijsko, kot spominek smo vzeli sir, ampak ne samo enega, vendar kar 4! Po obilnem obroku smo se odpravili proti katedrali, zatem pa so nas noge nesle v Lidl po hrano. S težkimi vrečami smo stopili na vlak in se odločili, da vozovnic ne bomo več plačevali, v upanju, da nas ne
Preberite več

dan 6

Slika
 Dan smo spet začele s čim? S kosmiči seveda. V šoli smo se udeležile pouka, profesor, ubožec, pa na bazen. Razredu smo predstavile Slovenijo, nato pa smo poslušale pouk angleščine, in se čudile in smejale, saj so jemali snov, ki smo jo mi obvladali že v osnovni šoli. Sledil je pouk meščanstva, ki smo ga izkoristile za iskanje novih lokacij za oglede in restavracije. Čudile smo se nad načinom poučevanj, učenci ne delajo zapiskov, večinoma uporabljajo gradivo, naloženo na računalnike. V nič jih ne silijo, nimajo kazni, tudi če se prikažejo na uro pol ure pozni. Po kosilu smo šle do hostla, potem sta šli Maša in Ajda teč, ko sta se vrnili, smo šle v center po trgovinah. Celo v nakupovalnih središčih ni bilo žive duše. Po vrnitvi smo spet pomile že pomito posodo, si skuhale kosilo. Nismo bile navdušene nad kvaliteto nožev v hostlu, a smo vseeno uspele narezati čebulo za omako. Pojedle smo in šle v sobe. Danes smo naredile plan za prihod nje dni. Profesor je podlegel hudim finskim razmeram
Preberite več

"Lagano" (dan 3)

Slika
  Danes je bil dan bolj počasne sorte. Zbudile smo se okoli desete ure in ponovno jedle kosmiče. Profesor se je celo odločil, da nas bo prenašal kar cel dan, zato smo skupaj šli do akvarija. Tam smo bili navdušene nad estetiko akvarijev, živali so bile zelo živahne. Imele smo priložnost, da smo videli hranjenje rib in božali morske ježke. Po ogledu slo šle še po spominke in potem na tramvaj za v center. Še vedno se poslužujemo “brezplačnih” prevozov, danes se je pokazala slaba stran te metode. Na tramvaju nas je pričakal gospod v rumenem jopiču. Po hitrem postopku smo se odstranili iz tramvaja, prav nič sumljivo. V centru smo šli v Taco Bell, nad katerem nismo bile preveč navdušene, porcije so bile majhne, a smo vsaj imele izgovor še za en obrok na tržnici. Popoldne smo se odpravili nazaj na vlak in v apartma, kjer smo popadali v postelje in zaspali za minimalno dve uri. Lakota nas je prebudila in skuhali smo si mlečni riž iz ostankov riža iz prejšnjih dni. Ker smo bile še lačne, smo p
Preberite več