Laboratorij in Rauma (dan 7)

Danes smo prvič delale v laboratoriju. Vaja se nam je zdela lahka in menile smo, da imamo na voljo več kot dovolj časa. No, dokazale smo si, da temu ni tako, saj smo po mnogih napakah in strganih filtrnih papirjih, vajo končale, kot predvideno. Strah nas je le, da v prihodnjih dneh, ko profesorja ne bo z nami, ne bomo razumele, kaj nam želijo laborantke povedati. "Nič ne de, bomo že zmogle", se motiviramo iz dneva v dan. Ampak treba je priznati, da se dobro navajamo na novo okolje; vedno pomahamo, ko zagledamo avtobus, vrata smo se navadile odklepat, postajamo bolj potrpežljive ob čakanju na tuš, na kulinariko pa se privajamo malo počasneje. V hostlu smo malo zaspale, ob dveh pa smo se odpravile na avtobus do mesta Raume. To je mesto, znano po tradicionalni arhitekturi - barvnih lesenih hiškah, postavljenih v vrsto. Po sprehodu skozi mesto, smo zatavale v zlatarno in si kupile spominek, zatem pa še v drogerijo "Normal" nad katero smo zelo navdušene. Lakota nas je pregnala v "Hesburger", to je slavna restavracija s hitro prehrano, ki jo na Finskem najdeš za vsakim vogalom. Hrana nas ni navdušila, ni pa bila slaba. Odpravile smo se nazaj proti hostlu. Na avtobusni postaji smo zaradi dolgotrajnega kupovanja kart zelo verjetno potnikom in vozniku že močno presedale, kljub temu, da smo se naučile, da so Finci vajeni počasnega življenja in so načeloma zelo potrpežljivi. V Poriju smo se zopet ustavile še v "Normalu", Maša in Kaja pa sta šli naravnost domov. Vrnile smo se pozno, zato smo se le še pripravile za posteljo in šle spat.





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Živijo Finska! (dan 1)

Slika
  Potovanje smo začeli z odhodom izpred šole proti Benetkam petnajst do enih zjutraj. Na letališče smo prispeli nekaj čez tri. Petnajst do šestih smo šli na letalo in odleteli v Helsinke. Pristajanje je bilo poln srhljivih turbulenc in tudi pri kontaktu s tlemi pilot ni bil preveč suveren. Ko smo pristali, smo se z vlakom odpeljali do apartmaja. Vztopili smo v prekrasno domovanje modre barve, in z nizkimi stropi ter odložili našo prtljago. Od utrujenosti smo obležali za eno uro potem pa se z vlakom odpravili v sam center Helsinkov, od tam pa na obalo. Vreme nas je rahlo presenetilo, veter nas je bičal in nizke severne temperature so nas napodile v toplo tržnico. Tam smo jedli tradicionalno finsko hrano in pa tudi azijsko, kot spominek smo vzeli sir, ampak ne samo enega, vendar kar 4! Po obilnem obroku smo se odpravili proti katedrali, zatem pa so nas noge nesle v Lidl po hrano. S težkimi vrečami smo stopili na vlak in se odločili, da vozovnic ne bomo več plačevali, v upanju, da nas ne
Preberite več

dan 6

Slika
 Dan smo spet začele s čim? S kosmiči seveda. V šoli smo se udeležile pouka, profesor, ubožec, pa na bazen. Razredu smo predstavile Slovenijo, nato pa smo poslušale pouk angleščine, in se čudile in smejale, saj so jemali snov, ki smo jo mi obvladali že v osnovni šoli. Sledil je pouk meščanstva, ki smo ga izkoristile za iskanje novih lokacij za oglede in restavracije. Čudile smo se nad načinom poučevanj, učenci ne delajo zapiskov, večinoma uporabljajo gradivo, naloženo na računalnike. V nič jih ne silijo, nimajo kazni, tudi če se prikažejo na uro pol ure pozni. Po kosilu smo šle do hostla, potem sta šli Maša in Ajda teč, ko sta se vrnili, smo šle v center po trgovinah. Celo v nakupovalnih središčih ni bilo žive duše. Po vrnitvi smo spet pomile že pomito posodo, si skuhale kosilo. Nismo bile navdušene nad kvaliteto nožev v hostlu, a smo vseeno uspele narezati čebulo za omako. Pojedle smo in šle v sobe. Danes smo naredile plan za prihod nje dni. Profesor je podlegel hudim finskim razmeram
Preberite več

"Lagano" (dan 3)

Slika
  Danes je bil dan bolj počasne sorte. Zbudile smo se okoli desete ure in ponovno jedle kosmiče. Profesor se je celo odločil, da nas bo prenašal kar cel dan, zato smo skupaj šli do akvarija. Tam smo bili navdušene nad estetiko akvarijev, živali so bile zelo živahne. Imele smo priložnost, da smo videli hranjenje rib in božali morske ježke. Po ogledu slo šle še po spominke in potem na tramvaj za v center. Še vedno se poslužujemo “brezplačnih” prevozov, danes se je pokazala slaba stran te metode. Na tramvaju nas je pričakal gospod v rumenem jopiču. Po hitrem postopku smo se odstranili iz tramvaja, prav nič sumljivo. V centru smo šli v Taco Bell, nad katerem nismo bile preveč navdušene, porcije so bile majhne, a smo vsaj imele izgovor še za en obrok na tržnici. Popoldne smo se odpravili nazaj na vlak in v apartma, kjer smo popadali v postelje in zaspali za minimalno dve uri. Lakota nas je prebudila in skuhali smo si mlečni riž iz ostankov riža iz prejšnjih dni. Ker smo bile še lačne, smo p
Preberite več