dan 11

 Zjutraj smo ustale in se odpravile v Lidl po hrano za prihodnje dni. Po prihodu domov smo vse zložile v hladilnik, Maja, Maša, Ajda in Eva pa so se ponovno odpravile v Puuvilo, ker prejšnji dan niso kupile vsega kar so želele. Doma smo si pripravile domače tacose in se vse strinjale, da so boljši od tistih v Taco Bellu. Ko smo pojedle je bilo že popoldne, zato smo se spravile v sobe in delale kar smo hotele, ene za šolo, druge pa zapestnice. Kot vsak dan, smo poklicale svoje domače in prijatelje. Maja, Kaja in Taša so šle pogledat bližnji fitnes, a na žalost niso smele notri, pa tudi na stadionu niso imele sreče. Znašle so se drugače; rekreirale so se kar v sobi, enako je storila tudi Ajda. Ko smo hodile po trgovinah, smo med drugim ugotovile, da so Finci veliki ljubitelji piva in mehurčkastih pijač nasploh, skoraj težko najdeš kaj drugega med njihovimi policami. Imajo le eno trgovino, namenjeno alkoholnim pijačam, imenovano Alko, v katero seveda nismo šle, v ostalih trgovinah pa alkohola, poleg piva, skoraj da ne prodajajo. Čeprav so Finci zadržani in sprva ne preveč socialni, so v resnici zelo prijazni in ustrežljivi. Kar se tiče odnosov med nami dekleti pa; vse smo mislile, da bo med nami veliko več trenja in prepirov, pa tudi trač, a zdaj ko smo tu že enajst dni, se še vedno razumemo. Zdi se nam, da smo že prestale najhujše, torej privajanje na novo okolje in neugodne razmere. Čez to obdobje smo prišle brez prepirov in skoraj brez slabe volje, je pa bilo nekaj domotožja in želje po hitrejši vrnitvi domov. Iz ozračja je razvidno, da smo se na to življenje sedaj privadile. Vsak dan odštevamo, koliko dni še imamo in ko se zavemo, da ne več veliko, se je poleg olajšanja prikradel še rahel občutek žalosti, da bo kmalu konec tega potovanja.