Živijo Finska! (dan 1)

  Potovanje smo začeli z odhodom izpred šole proti Benetkam petnajst do enih zjutraj. Na letališče smo prispeli nekaj čez tri. Petnajst do šestih smo šli na letalo in odleteli v Helsinke. Pristajanje je bilo poln srhljivih turbulenc in tudi pri kontaktu s tlemi pilot ni bil preveč suveren. Ko smo pristali, smo se z vlakom odpeljali do apartmaja. Vztopili smo v prekrasno domovanje modre barve, in z nizkimi stropi ter odložili našo prtljago. Od utrujenosti smo obležali za eno uro potem pa se z vlakom odpravili v sam center Helsinkov, od tam pa na obalo. Vreme nas je rahlo presenetilo, veter nas je bičal in nizke severne temperature so nas napodile v toplo tržnico. Tam smo jedli tradicionalno finsko hrano in pa tudi azijsko, kot spominek smo vzeli sir, ampak ne samo enega, vendar kar 4! Po obilnem obroku smo se odpravili proti katedrali, zatem pa so nas noge nesle v Lidl po hrano. S težkimi vrečami smo stopili na vlak in se odločili, da vozovnic ne bomo več plačevali, v upanju, da nas ne dobijo. Doma sta se Eva in Maša lotili kuhanja, Ajda pa se je zagnano podala v reševanje matematičnih nalog. Ta zagnanost ni trajala, po treh minutah je obupala in se pridružila Taši, Kaji in Maji pri gledanju nove slovenske nadaljevanke, Skrito v raju. Ob poslušanju stare balkanske glasbe je profesor Žigon VESTNO popravljal projektne naloge ubogih četrtih letnikov. Večerje je bilo, lahko bi rekli več kot dovolj, ostal nam je cel lonec riža. Po večerji smo se zbrali na “kavču” in v smehu napisali ta blog